Razkrita skrivnost stoletnikov z "modrega območja" na Sardiniji

Raziskovalci skušajo že leta odkriti, kako živeti dlje, temveč tudi, kako živeti zdravo in kakovostno. V ta namen so raziskovalci z Univerze v Cagliariju v Italiji preučevali starejše prebivalce modrega območja na Sardiniji, kjer ljudje praviloma živijo dlje kot v drugih delih Italije in tudi dlje kot drugod po Evropi.

Modra območja so geografsko izolirana območja, za katera sta značilni izjemna dolgoživost in visoka raven dobrega počutja njihovih prebivalcev. Mednje spada osrednje-vzhodna Sardinija (Italija), Okinava (Japonska), Ikarija (Grčija) in Nikoja (Kostarika), piše Euronews.

Da je neko območje lahko opredeljeno kot modro območje, mora imeti jasno določene meje, izjemno visoko koncentracijo ljudi, ki so v zadnjih 150 letih doživeli vsaj 90 let, ter zanesljive evidence, ki potrjujejo datume rojstev in smrti.

Prejšnje raziskave so pokazale, da ljudje na teh območjih živijo dlje zaradi kombinacije genetskih, okoljskih, prehranskih, družbeno-kulturnih in psiholoških dejavnikov.

Skrivnost sardinskih "superstarostnikov"

Nova raziskava, objavljena v reviji International Journal of Applied Positive Psychology, je primerjala starejše odrasle, ki živijo v sardinskem modrem območju, z vrstniki iz bližnjega podeželskega območja. Udeleženci so odgovarjali na vprašanja o svojem življenjskem slogu, demografskih značilnostih in zaznani kakovosti življenja ter opravili kognitivni preizkus.

V sardinskem modrem območju imajo starejši koristi od rednih dejavnosti, ki spodbujajo družabno življenje in miselne sposobnosti. Ohranjajo pomembno družbeno vlogo in občutek življenjskega smisla, kar avtorji opisujejo kot "ključna elementa uspešnega staranja".

Raziskovalci so ugotovili, da prebivalci modrega območja izkazujejo višjo raven radovednosti in večjo odprtost za nove ideje, poleg tega pa bolje razumejo in izražajo lastna čustva.

Podatki kažejo, da so prilagodljive osebnostne lastnosti in aktiven življenjski slog bistveni za ohranjanje duševnega in telesnega zdravja v pozni odraslosti, so zapisali avtorji.

Prebivalci modrega območja živijo preprosto, a zelo dejavno življenje. Za miselno in telesno spodbudne prostočasne dejavnosti namenijo občutno več časa – v povprečju 11,3 ure na teden, v primerjavi s 6,8 ure pri prebivalcih območij zunaj modrega pasu.

Raziskovalci so opazili tudi, da se ti starejši namesto tega, da bi skušali početi vse, osredotočajo na dejavnosti, ki jih še vedno uspešno opravljajo in jih doživljajo kot izpolnjujoče, kot so vrtnarjenje, hoja ali obiskovanje družabnih srečanj v skupnostnih centrih.

Starejši prebivalci modrega območja po navedbah Euronews pogosto ohranjajo močne socialne vezi v svojih skupnostih ter poročajo o večjem zadovoljstvu tako v družinskih kot v drugih medosebnih odnosih. Prav tako imajo učinkovitejše strategije spoprijemanja z vsakodnevnimi težavami in bolje razvite čustvene kompetence.

Avtorji ugotavljajo, da sta družbena vključenost in učinkovito obvladovanje stresa ključna dejavnika za zdravo staranje v teh edinstvenih skupnostih.